Vpliv embalažnih materialov na okolje in vire
Materiali so temelj in predhodnik nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja. V procesu nabiranja materiala, pridobivanja, priprave, proizvodnje, predelave, transporta, uporabe in odlaganja na eni strani spodbuja družbeni in gospodarski razvoj ter napredek človeške civilizacije na drugi strani. Prav tako porabi veliko energije in virov ter izpusti veliko odpadnih plinov, odpadne vode in ostankov odpadkov, ki onesnažujejo življenjsko okolje ljudi. Različni statistični podatki kažejo, da so iz analize relativne gostote porabe energije in virov ter temeljnega vzroka za onesnaževanje okolja materiali in njihova proizvodnja ena glavnih odgovornosti, ki povzročajo pomanjkanje energije, prekomerno porabo virov in celo izčrpavanje. Z blaginjo blaga in hitrim vzponom embalažne industrije se tudi embalažni materiali soočajo z istim problemom. Po nepopolni statistiki je trenutna poraba embalažnih materialov na prebivalca v svetu 145 kg na leto. Med 600 milijoni ton tekočih in trdnih odpadkov, ki nastanejo v svetu vsako leto, je odpadna embalaža približno 16 milijonov ton, kar predstavlja 25 % količine vseh komunalnih odpadkov. 15 % mase. Možno je, da bo tako neverjetno število dolgoročno povzročilo resno onesnaževanje okolja in zapravljanje virov. Očitno in zaskrbljujoče je predvsem »belo onesnaženje«, ki ga povzroča odpadna plastična embalaža, ki se ne more razgraditi 200 do 400 let.
Škatla čokolade
Vpliv embalažnih materialov na okolje in vire se kaže v treh vidikih.
(1) Onesnaženje zaradi proizvodnega procesa embalažnih materialov
Pri proizvodnji embalaže se nekatere surovine predelajo v embalažne materiale, nekatere surovine pa postanejo onesnaževala in se izpustijo v okolje. Na primer, izpuščeni odpadni plin, odpadna voda, ostanki odpadkov in škodljive snovi ter trdni materiali, ki jih ni mogoče reciklirati, povzročajo škodo okoliškemu okolju.
Škatla čokolade
(2) Nezelena narava samega embalažnega materiala povzroča onesnaženje
Embalažni materiali (vključno s pomožnimi snovmi) lahko onesnažijo vsebino ali okolje zaradi sprememb svojih kemičnih lastnosti. Na primer, polivinilklorid (PVC) ima slabo toplotno stabilnost. Pri določeni temperaturi (približno 14°C) se bosta vodik in strupeni klor razgradila, kar bo onesnažilo vsebino (številne države prepovedujejo PVC kot embalažo za hrano). Pri gorenju nastaja vodikov klorid (HCI), kar povzroči kisli dež. Če je lepilo, ki se uporablja za embalažo, na osnovi topil, bo zaradi strupenosti povzročilo tudi onesnaženje. Kemikalije klorofluoroogljikovodiki (CFC), ki se uporabljajo v embalažni industriji kot sredstva za penjenje za proizvodnjo različnih penastih plastik, so glavni krivci za uničevanje ozonske plasti na zemlji, kar ljudem prinaša ogromne katastrofe.
Škatla za makarone
(3) Odpadna embalaža povzroča onesnaženje
Embalaža je večinoma enkratna, približno 80 % velikega števila embalaže izdelkov postane odpadna embalaža. Z globalnega vidika trdni odpadki, ki jih tvori odpadna embalaža, predstavljajo približno 1/3 kakovosti trdnih komunalnih odpadkov. Ustrezni embalažni materiali povzročajo ogromno tratenja virov, številni nerazgradljivi ali nereciklabilni materiali pa predstavljajo najpomembnejši in najpomembnejši del onesnaževanja okolja, zlasti namizna posoda iz penaste plastike za enkratno uporabo in plastika za enkratno uporabo. »Belo onesnaženje«, ki ga tvorijo nakupovalne vrečke, je najresnejše onesnaženje okolja.
Škatla za makarone
Čas objave: 14. nov. 2022
